Personal tools
A Network of Excellence forging the
Multilingual Europe Technology Alliance

META-FORUM 2011 - Press Release

So evropski jeziki ogroženi?

META-FORUM 2011 prinaša mešanico alarmantnih in optimističnih sporočil

META-FORUM, ki bo potekal 27. in 28. junija v Budimpešti na Madžarskem, je mednarodna konferenca o naprednih tehnologijah za večjezično evropsko informacijsko družbo in uradni dogodek madžarskega predsedovanja EU

Kulturna in jezikovna raznolikost je zaščitni znak evropske integracije. V Evropski uniji obstaja 23 uradnih jezikov, upoštevaje še regionalne jezike pa v Evropi govorimo okrog 60 jezikov. Informacije, ki so na voljo državljanom, gospodarstvu, potrošnikom in turistom, se nenehno povečujejo. Bodo v gospodarskih organizacijah in v javnih upravah uspeli prevesti ogromne količine besedil v 23 ali 60 jezikov? Pri 23 jezikih znaša število parov izvornih in ciljnih jezikov 506, pri 60 jezikih je takšnih parov že 3.540. Svoje jezikovne raznolikost prav gotovo ne moremo žrtvovati, vprašanje pa je, če jo zmoremo vzdrževati?

Evropski integracijski procesi ukinjajo meje za ljudi, dobrine in kapital. Globalni internet omogoča prosto izmenjavo informacij in jezik je edini medij za shranjevanje in širjenje človeškega znanja, hkrati pa temeljna tkanina svetovnega spleta. Toda tega sestavljajo mnogi jeziki in neangleške vsebine naraščajo z veliko hitrostjo. Zadnje meje, ki ovirajo prost pretok idej in misli, so meje našega jezika. Ogromne možnosti regionalnih trgov ostajajo neizkoriščene zaradi jezikovnih ovir. V nedavnem poročilu UNESCA o večjezičnosti stoji trditev, da je jezik osnovni medij za uresničevanje temeljnih pravic, kot so izražanje političnega mnenja, izobrazba in sodelovanje v družbenih dogajanjih.1 Zaskrbljeni državljani so začeli uporabljati družabna omrežja na internetu za živahno izmenjavo mnenj o žgočih družbenih problemih, kot so zagotavljanje trajnostne uporabe energije, reformiranje finančnih sistemov ali spopadanje z demografskimi spremembami; toda vse tovrstne razprave še vedno potekajo ločeno po jezikovnih mejah. Uspešna evropska e-demokracija se mora razširiti preko teh meja.

Jezikovne tehnologije prinašajo možnost preseganja jezikovnih ločnic. V zadnjih nekaj letih se je kvaliteta strojnih prevodov znatno izboljšala. Kljub temu pa sta raziskovanje in razvoj na tem področju še vedno prepočasna in preveč razdrobljena, da bi bilo mogoče rešiti jezikovne zadrege v primernem času. Zaradi samoumevnih ekonomskih razlogov se večina raziskovanja osredotoča na angleščino. Za večino evropskih jezikov pa velja, da zanje primanjkuje ustreznih jezikovnih virov, nekateri so celo popolnoma spregledani. V tem smislu še vedno ne vemo, ali so naši jeziki zmožni dolgoročnega preživetja.

Na META-FORUM-u 2011 bomo podali ugotovitve iz 30 poročil o stanju pri posameznih jezikih v digitalni dobi. Na konferenci se bodo zbrali predstavniki najprestižnejših evropskih raziskovalnih centrov, malih in velikih tehnoloških podjetij, prevajalskih servisov in drugih uporabnikov jezikovnih tehnologij, posameznih jezikovnih skupnosti ter odločevalci, odgovorni za financiranje raziskovanja in inovacij.

Srečanje organizira META-NET – mreža odličnosti, ki jo sestavlja 47 raziskovalnih centrov iz 31 držav in jo financira Evropska komisija. META-NET skuša oblikovati "večjezično evropsko tehnološko zvezo" (Multilingual Europe Technology Alliance – META), ki v veliki evropski raziskovalni in inovacijski iniciativi združuje raziskovalce, ponudnike in uporabnike tehnologij. Zvezi so se že pridružili predstavniki več kot 280 organizacij iz 40 držav.

Zoran Stančič, pomočnik direktorja Direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski komisiji, v uvodnem nagovoru jasno izpostavlja pričakovanja: "V Evropski uniji smo v veliki meri že ukinili fizične meje med državami, a nekatere meje še ostajajo, vključno z jezikovnimi. Dostop do informacij v vseh jezikih je nujni predpogoj za kroženje izdelkov in storitev in za spodbujanje vzpostavitve enotnega digitalnega trga. Neomajno verjamem, da lahko Evropa obdrži vodilno vlogo pri razvoju jezikovnih tehnologij in zagotovi rešitve, ki bodo koristile evropski družbi in gospodarstvu. Edini način, da lahko dosežemo ta cilj, pa je z združevanjem naporov in vzpostavljanjem trdnega partnerstva vseh déležnikov v tem procesu. Mesto jezikovnih tehnologij na področju raziskovanja in inovacij v EU bo v veliki meri odvisno od zmožnosti udeležencev na tem polju, da najdejo skupni jezik."

Med udeleženci META-FORUM-a bo potekala debata o temeljnih vizijah in izhodiščnih načrtih glede predvidenega tehnološkega preboja. V treh skupinah, ki so v okviru projekta zadolžene za izdelavo vizije, in v javnih spletnih pogovorih so strokovnjaki iz več kot 100 podjetij in raziskovalnih organizacij zbirali drzne ideje glede smeri raziskovanja v prihodnosti in vizije glede učinkovitih jezikovnotehnoloških pripomočkov, ki bodo spremenili naše delo in vsakdanje življenje. Na konferenci v Budimpešti bo po predstavitvi idej in vizij o teh potekala debata. Skupna vizija bo služila kot izhodišče za strateški načrt raziskovanja in na META-FORUM-u bo razprava potekala tudi o njegovih prvih obrisih. Kot pojasnjuje Hans Uszkoreit, koordinator projekta META-NET: "Z ustrezno vizijo, udeleženci in načrtom lahko evropskim jezikom zagotovimo prihodnost, evropskemu industrijskemu sektorju na ključnem področju tehnološkega razvoja pa kompetitivno prednost. Javni stroški za tako iniciativo ne bi bili višji od gradnje 100 kilometrov avtoceste v kateri od novih članic EU."

Načrtovana večja iniciativa ne bi prinesla izboljšav le na področju strojnega prevajanja, temveč bi ustvarila temeljne tehnologije za mnoge druga vrste aplikacij. Jezikovne tehnologije danes nasploh veljajo za področje, ki je eno od najpomembnejših za rast informacijskih tehnologij. Velike mednarodne korporacije, kot so Google, Microsoft, IMB in Nuance so v to področje investirale ogromna sredstva. V Evropi se je stotine malih in srednje velikih podjetij specializiralo za specifične jezikovnotehnološke aplikacije ali storitve. Jezikovne tehnologije omogočajo ljudem, da sodelujejo, se učijo, poslujejo ali si med seboj delijo znanje neodvisno od jezikovnih meja in računalniškega znanja.

Že danes nam jezikovne tehnologije pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, kot je pisanje elektronskih sporočil ali kupovanje vstopnic. Jezikovne tehnologije uporabljamo, ko iščemo ali prevajamo spletne strani, ko uporabljamo črkovalnike ali slovnične module v urejevalnikih besedil, ko z govornimi ukazi upravljamo z mobilnimi telefoni ali medijskimi napravami v avtomobilu, ko v spletni knjigarni dobivamo priporočila glede primernih knjig ali ko v avtomobilu sledimo navodilom navigacijske naprave. V bližnji prihodnosti bomo lahko komunicirali tako z računalniškimi programi kot s stroji in napravami, vključno z že dolgo pričakovanimi robotskimi pomočniki, ki bodo prej ali slej vstopili v naše domove in delovna okolja. Kjerkoli že bomo, ko bomo potrebovali informacijo, bomo preprosto vprašali po njej in ko bomo potrebovali pomoč, jo bomo lahko zahtevali. Odstranjevanje komunikacijske ločnice med ljudmi in tehnologijo bo spremenilo naš svet.

Na META-FORUM-u bosta vabljena govornika Thomas Hofmann iz evropske podružnice Googla in Bran Boguraev iz podjetja IBM USA poročala o tehnološkem napredku in načrtih mednarodnih korporacij, iz katerih prihajata. Nekateri od najbolj uspešnih evropskih znanstvenikov s področja jezikovnih tehnologij bodo povzeli stanje na tem področju, predstavili pomembna nova odkritja in govorili o uspešnih zgodbah v okviru evropskih raziskav. Predstavniki velikih uporabnikov jezikovnih tehnologij, kot na primer prevajalskih servisov Evropske komisije, korporacij Daimler in Vodafone, bodo govorili o koristnosti jezikovnotehnoloških aplikacij, prestavili pa bodo tudi svoje potrebe.

V torek, 28. junija, bomo podelili nagrado META, s katero spodbujamo izjemne raziskovalne, tehnološke in storitvene dosežke v evropski večjezični informacijski družbi, predstavljen bo tudi "Pečat kakovosti" META za inovativne večjezične izdelke in storitve. Na industrijski razstavi, organizirani v času glavne konference, bodo potekale predstavitve in demonstracije izdelkov in storitev velikih in malih podjetij s področja jezikovnih tehnologij, ki bodo prikazovali razvojno-raziskovalne dosežke projektov, financiranih s strani Evropske unije.

Dve državi z večjezičnimi skupnostmi – Indija z 19 uradnimi jeziki in Južna Afrika z 11 nacionalnimi jeziki – imata organizirane programe za podporo jezikovnim tehnologijam. Na META-FORUM-u bodo ti programi predstavljeni skupaj z evropskimi in nacionalnimi raziskovalnimi programi. Na dveh panelnih razpravah bodo razpravljalci primerjali strategije reševanja težav v večjezičnih skupnostih in pri slabše jezikovnotehnološko opremljenih evropskih jezikih.

Predpogoj za izdelavo uspešnih jezikovnih pripomočkov so velike količine zbranih in interpretiranih jezikovnih podatkov, kot so pisna besedila ali posnetki govora. Nadaljnji predpogoj je obstoj osnovnih orodij za jezikovno analizo posameznih jezikov. Na forumu v Budimpešti bo prikazana nova storitev za distribucijo in vzdrževanje teh virov, izdelana v okviru projekta META-NET, platforma META-SHARE, ki bo znatno pospešila raziskave in razvoj. Obstoj in kvaliteta teh virov se močno razlikuje pri posameznih jezikih, odvisna pa sta od tržne relevantnosti jezika, težav, ki jih za strojno analizo predstavljajo lastnosti jezika in količina raziskav, posvečenih posameznim jezikom. Pred izdelavo poročil o stanju tehnološke podpore za posamezne evropske jezike, ki so bila izdelana v okviru projekta META-NET, tovrstna ocena še ni bila izdelana. Zdaj je na njihovi podlagi mogoče pokazati, da se večina jezikov sooča z resnimi problemi, in izpostaviti najbolj nevarne vrzeli.

Najbolj pomembno sporočilo META-FORUM-a 2011 je naslednje: čeprav so EU in njene članice v preteklosti že podprle številne raziskovalne projekte, se tehnološki razkorak med "velikimi" in "malimi" jeziki še vedno širi. V Evropi primerno velike in koordinirane iniciative, v okviru katere bi bili ustvarjeni manjkajoči viri in tehnologije ali bi bil zagotovljen prenos tehnologij na večino jezikov, še ni bilo. Obstajajo pa dobri razlogi, da se s tem ogromnim izzivom spopademo v skupnem naporu, ki bo vključeval Evropsko unijo, njene članice in industrijo. Med temi razlogi so predvsem visoko finančno breme na prebivalca pri manjših jezikovnih skupnostih, potreba po prenosu tehnologij med jeziki, interoperabilnost virov, orodij in storitev ter dejstvo, da jezikovne meje pogosto niso enake političnim mejam. Evropa mora ukrepati in pripraviti svoje jezike na digitalno dobo. Ti so pomemben sestavni del kulturne dediščine in si kot taki zaslužijo preživetje tudi v prihodnosti.

 


1 UNESCO Director-General, Intersectoral mid-term strategy on languages and multilingualism, Paris, 2007 (http://unesdoc.unesco.org/image/0015/001503/150335e.pdf).