META-NET Strategic Research Agenda for Multilingual Europe 2020

Brezmejno razumevanje: Evropa brez jezikovnih pregrad

Evropska strategija bo pripomogla k odpravi komunikacijskih ovir in pripravila Evropo na naslednjo informacijsko-komunikacijsko revolucijo

Evropa se sooča s hudo komunikacijsko krizo. Nedavna študija projekta META-NET "Evropski jeziki v digitalni dobi", ki je bila objavljena lani v 31 knjigah za 31 jezikov, je pokazala, da večini evropskih jezikov grozi "digitalno izumrtje": informacijske tehnologije ne nudijo dovolj podpore za njihovo preživetje v digitalnem svetu. Izjemna jezikovna raznolikost v marsičem določa kulturno dediščino naše celine, toda hkrati predstavlja tudi oviro za trgovanje in za nadaljnjo evropsko integracijo. Kljub velikim stroškom, ki jih namenjamo prevajanju, je trenutno le neznaten delček dragocenih informacij na voljo v vseh evropskih jezikih, Evropejci pa nimajo možnosti, da bi o ključnih vprašanjih razpravljali preko jezikovnih meja. Med Grki in Nemci komuniciranje o finančni krizi v celoti poteka na ravni lokalnih medijev in državne politike, ti kanali pa ne prispevajo vedno k večjemu medsebojnemu razumevanju. V času, ko splet in družabna omrežja v temelju spreminjajo politično odločanje, EU teh sprememb ne izkorišča dovolj. Danci ne razpravljajo s francoskimi državljani o prednostih in slabostih jedrskih virov energije v primerjavi s fosilnimi viri; med evropskimi državljani v Sredozemlju in njihovimi severnimi sosedi ni dialoga o možnih posledicah skupne imigracijske politike, v katerega bi morali biti vključeni oboji.

Da bi ustvarili Evropo brez komunikacijskih ovir, ki podpira svoboden pretok informacij, idej in trgovanja, ob tem pa ohranili kulturno in jezikovno bogastvo in raznolikost, smo v okviru projekta META-NET, evropske mreže odličnosti, ki jo sestavlja 60 raziskovalnih centrov v 34 državah, izdelali Strateški raziskovalni načrt (SRN), v katerem opisujemo, kako usmerjeno investiranje v jezikovne tehnologije lahko prinese precejšnje ekonomske koristi, ki daleč presegajo stroške. Načrt je nastajal dve leti, svoj delež pa je prispevalo na stotine strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tehniko in jeziki, in tudi druge skupine. Dokument bomo predstavnikom Evropske komisije ter znanstveni in raziskovalni skupnosti uradno predali in predstavili 25. januarja 2013 na tehnološkem simpoziju v Berlinu.

Strateški raziskovalni načrt prikazuje, kako lahko Evropa svojo jezikovno in kulturno raznolikost izkoristi kot konkurenčno prednost. Evropska skupnost strokovnjakov za jezikovne tehnologije ima izjemna znanja na področju večjezičnih tehnologij, tako v akademskem kot v industrijskem okolju, in je zmožna prevzeti vodilno vlogo v naslednji informacijsko-komunikacijski revoluciji, ki na smiseln način vključuje človeški jezik, znanje in človeško emotivnost. Applova aplikacija Siri in Googlovo glasovno iskanje sta šele prvi korak. Človeški jezik bo postal najbolj pogosto in zaželeno komunikacijsko sredstvo sporazumevanja med ljudmi in stroji. Programsko opremo, ki bo udejanjila to vizijo, bo treba zagotoviti za različne jezike, storitve in izdelke, kar predstavlja ogromen trg. Jezikovne tehnologije omogočajo dostop do digitaliziranega človeškega znanja, ki je zbrano na spletu, dnevni tok tekstovnih podatkov (Big Data) pa bo mogoče preiskovati tudi glede na pomen besed ter analizirati in uporabljati v številnih novih aplikacijah.

Strateški raziskovalni načrt vsebuje vseevropski raziskovalni program, v katerem predlagamo tri prednostne teme, na katere bi se pri akademskih in industrijskih raziskovalnih in razvojnih naporih morali osredotočiti:

1. Čezjezični oblak, s katerim bomo zagotovili splošne in specializirane prevodne storitve za vse evropske državljane, podjetja in organizacije. Vanje bodo vključene tehnologije kvalitetnega, natančnega in zanesljivega strojnega prevajanja za pisni in govorjeni jezik, pomoč prevajalcev in tolmačev pa bo zagotovljena pri nalogah, ki jih stroji ne bodo zmogli.
2. V okviru teme Družbena inteligenca in e-vključenost se osredotočamo na razvoj virov in orodij, namenjenih podpori razumevanju in dialogu znotraj in med skupnostmi državljanov, kupcev, strank in potrošnikov, s čimer bodo omogočili sodelovanje ter vzpostavili bolj učinkovite procese priprave, izbora in vrednotenja skupinskih odločitev.
3. S temo Socialno osveščeni interaktivni asistenti se osredotočamo na razvoj vseprisotnih učljivih in prilagodljivih digitalnih asistentov, ki zagotavljajo proaktivno in interaktivno podporo, ki se preko govorne komunikacije prilagaja specifičnim situacijam, prostorom in ciljem uporabnika.

Mreža META-NET se zavzema za vzpostavitev in razvoj Evropske storitvene jezikovnotehnološke platforme, ki bo uporabnikom in potrošnikom zagotovila brezhiben dostop do jezikovnih tehnologij.

"Evropa nujno potrebuje strojne prevajalne sisteme visoke kakovosti med vsemi evropskimi in večjimi neevropskimi jeziki, da bomo končno presegli jezikovne ovire, ki škodujejo dolgoročni evropski želji po vzpostavitvi enotnega trga. Ovirajo namreč prost pretok znanja, informacij, dobrin, izdelkov in storitev," pravi profesor Hans Uszkoreit, koordinator mreže META-NET in znanstveni direktor DFKI (Nemški raziskovalni center za umetno inteligenco). Dr. Georg Rehm (DFKI), sourednik Strateškega raziskovalnega načrta in koordinator mreže META-NET dodaja: "Po nesreči v Fukušimi marca 2011 so po vsej Evropi potekale debate o prednostih in slabostih jedrske energije, vendar le znotraj posameznih jezikovnih skupnosti: debate na evropski ravni ni bilo! Tehnologije, za katere se zavzemamo, bodo omogočile, da se bo debata odvijala po celotni Evropi, s čimer bomo kot državljani dosegli novo raven evropske identitete."

S koordiniranimi napori večjega obsega, načrtovanimi do leta 2020, je te tehnologije mogoče razviti in s tem evropskim jezikom omogočiti prihodnost, z novimi aplikacijami in storitvami pa za evropsko informacijsko in jezikovnotehnološko industrijo ustvariti množico novih priložnosti. Visoko finančno breme na prebivalca pri manjših jezikovnih skupnostih, prenosljivost tehnologij med jeziki, pomanjkanje medsebojne združljivosti virov, orodij in servisov, ter dejstvo, da jezikovne meje pogosto ne sovpadajo s političnimi, narekujejo, da odziv ne more ostati na ravni posamezne države. Izziva se je treba lotiti na ravni Evropske Unije, njenih držav članic ter pridruženih držav, v tesnem sodelovanju z industrijo. V Strateškem raziskovalnem načrtu smo razdelali načine, kako se lotiti tega izziva tako, da bodo imeli korist vsi evropski državljani, Evropi pa bi zagotovili vodilno vlogo na svetovnem ekonomskem in tehnološkem trgu.

Jezikovne tehnologije: ozadje

Jezikovne tehnologije nudijo podporo pri vsakodnevnih opravilih, kot je pisanje elektronskih sporočil ali rezerviranje letalskih vozovnic. Programom omogočajo, da procesirajo človeški govorjeni ali pisni jezik. Izkoriščamo jih, ko iščemo ali prevajamo spletne strani, ko z govornimi ukazi upravljamo z mobilnimi telefoni ali medijskimi napravami v avtomobilu, ko v spletni knjigarni pregledujemo priporočene knjige. V bližnji prihodnosti bomo lahko komunicirali tako z računalniškimi programi kot s stroji in napravami, vključno z že dolgo pričakovanimi robotskimi pomočniki, ki bodo prej ali slej vstopili v naše domove in delovna okolja. Kjerkoli že bomo, ko bomo potrebovali informacijo ali pomoč, bomo preprosto vprašali po njej. Odpravljanje komunikacijske ločnice med ljudmi in tehnologijo bo spremenilo naš svet. Jezikovne tehnologije bodo ljudem omogočile sodelovanje, učenje, poslovanje in širjenje znanja preko jezikovnih meja in neodvisno od stopnje računalniškega znanja.

Danes se jezikovnotehnološki sistemi zanašajo predvsem na statistične metode, ki za učenje algoritmov zahtevajo velike količine pisnega ali govorjenega gradiva. Predvsem pri jezikih z relativno majhnim številom govorcev je primerne količine podatkov težko dobiti. Razvoj v zadnjem času pa nakazuje, da je teh omejitev vedno manj in jezikovne tehnologije so področje z eno največjih rasti v okviru informacijskih tehnologij. Velike mednarodne korporacije, kot so Google, Microsoft, IBM in Nuance v to področje vlagajo veliko sredstev. Evropa je zaradi bogatih tehnoloških, kulturnih in jezikovnih znanj v najboljšem položaju, da bi bila vodilna na tem področju, saj se že zdaj stotine malih in srednjih podjetij specializira za področje večjezičnih aplikacij in storitev.

O META-NET in META

META-NET je mreža odličnosti, ki jo sestavlja 60 raziskovalnih centrov iz 33 držav. Vanjo je vključenih več evropskih raziskovalnih projektov, posveča se gradnji tehnoloških temeljev večjezične evropske informacijske družbe.

META-NET gradi Tehnološko zvezo za večjezično Evropo (META), v kateri je združenih več kot 600 organizacij iz 55 držav, med katerimi so raziskovalni centri, univerze in zasebna podjetja.